Dediščina, ki živi

Krajevni muzej Polhov Gradec deluje v prostorih Polhograjske graščine in od leta 1988 hrani bogato muzejsko zbirko, ki jo je zbrala in uredila Jožica Kavčič. Domačini jo preprosto imenujejo – muzej. Zbirka je nastajala desetletja in je danes dragocen pričevalec življenja na Polhograjskem.

Kako je zbirka nastajala?

Zametki zbirke segajo v leto 1941, ko so pri urejanju šolskega vrta odkopali predmete, ki naj bi pripadali antični postojanki Ad Nonum ali grobu bogatega Kelta. Redki eksponati – žebelj rimskega vojaškega čevlja, osti, grb keltskega ščita in steklena solznica – so bili po srečnem naključju ohranjeni med vojno in po njej. Leta 1960 je predmete za popestritev zgodovinskega pouka začela zbirati Jožica Kavčič. Prvi pomembnejši predmet je bila keltska fibula – sponka, ki jo je leta 1948 našel Andrej Peklaj. Arheologi so jo postavili v čas med 4. in 3. stoletje pr. Kr. in velja za najstarejši, časovno opredeljen predmet v zbirki.

Ob podpori domačinov, ki so darovali ali posodili predmete, je bila zbirka leta 1988 postavljena v obnovljeno glorieto – kapelo na Starem gradu (Kalvariji). Tam je bil res izjemen prostor z lepim razgledom, a brez vode in ogrevanja. Novembra 1997 je bila zbirka po skoraj desetih letih prenesena v dva spodnja prostora Polhograjske graščine, kjer je na ogled še danes.

V čem je posebnost zbirke?

Vsi razstavljeni predmeti so iz Polhograjskega – uporabljali so jih ljudje, ki so tu živeli, vsi so bili tu najdeni, v zbirko darovani ali posojeni, noben pa ni bil kupljen. Zbrani so z veliko ljubeznijo do domačega kraja in spoštovanjem do ljudi, ki so jih izdelali in uporabljali. Predmeti so krajevna dediščina in pričevanje o preteklosti. Kot je ob ogledu zbirke zapisal prof. dr. Janez Bogataj, jih ohranjamo tudi zaradi spoznavanja modelov, ki so zakladnica idej za sedanjost in prihodnost.

Kaj vse je na ogled?

V prvem prostoru je vitrina z arheološkimi najdbami, predmeti, povezani z gradom, grofom Blagajem in Kalvarijo, kovanci, bankovci, listine, pratike, molitveniki, predmeti iz osebne rabe in noše ter sliki dveh domačinov – skladatelja in orglavca Gregorja Riharja ter podobarja Jerneja Trnovca. Nekaj muzealij govori tudi o dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej. V drugem prostoru so na ogled predmeti iz gospodinjstva, kmetijstva, obrti in trgovine ter deli vojaške opreme različnih vojsk.

(Povzeto po knjigi Jožice in Jožeta Kavčič: V znamenje ujeti čas na Polhograjskem)